Muzejska zbirka ni osredotočena zgolj na zbiranje vojnih predmetov, ampak se vzporedno izvajajo tudi dejavnosti, ki so povezane s časom med, pred in po prvi svetovni vojni.
Raziskovanje Črnovrške zgodovine v času prve svetovne vojne
Pri ohranjanju naše dediščine je najbolj pomembno, da se stvari zapišejo, da ostanejo dokumentirane naslednjim generacijam. Zbiranje vseh podatkov o starih časih je nemogoče opravljati sam, zato je Ivan zbral ekipo ljubiteljev zgodovine. S skupnimi močmi so zbrali gradivo za zajeten zbornik, ki so ga izdali ob stoletnici prve svetovne vojne. Tega je Ivan izdal v samozaložbi in na nedeljo ob sv. Ani organiziral prireditev v centru Črnega Vrha, kjer je potekala tudi otvoritev knjige. Ta je požela velik uspeh in bila deležna veliko pohval. Če bi sami radi imeli to knjigo, je še vedno na voljo. Za nakup te pokličite ali se oglasite v muzeju.
Restavracija starega orožja in izdelava kopit
Kadar se najde orožje izpred stoletjem, je to potrebno obnove in izdelati marsikakšen manjkajoč del. Tega se je Ivan lotil zgolj zase, kasneje pa tudi za kolege, razne zbiralce. Doma izdeluje lesena kopita, držke za pištole, izdela tudi kakšen manjkajoč kovinski del, orožje konzervira izključno za muzejske zbirke. S svojimi spretnostmi rad pomaga tudi drugim zbiralcem.
Obnova vagonov in proge felDbana
Del zbirke je namen tudi feldbanu, ozkotirni vojaški železnici, ki so jih uporabljali za prevoz vojaškega materiala na fronto in ranjencev iz nje. Na črnovrškem je trasa te železnice tekla mimo stavbe današnjega muzeja, kjer so danes ti kosi na ogled. Ti eksponati so prava redkost, saj so po končani uporabi vagoni in tračnice po večini postali odpadno železo, za zbiralce nezanimivi. K sreči je lastnik Ivan dobil dva vagona in del tračnic s kretnicami, katere mu je v letu 2017 pomagal obnoviti restavrator iz ljubljanskega narodnega muzeja. Ti muzejski kosi so že sami pos sebi zelo zanimivi, prav posebna redkost pa je pogonski motor vagončka, ki je nadomestil konjsko vleko. Ta motor je konstrukcija Ferdinanda Porscheja. Iizdelovali so ga v podjetju Daimler-Benz, kjer je bil on konstruktor.
Obnova Ruskega groba
Pri gradnji feldbana je sodelovalo čez 20,000 ujetnikov, od tega največ Ruskih. Zaradi slabih razmer je pri delu bilo dosti žrtev, zato v spomin vsako leto na lokacijo ob progi, kamor so jih pokopavali, z rusko ambasado položijo venec v spomin na te krute čase. Prav tako pa venec položijo na grob ruskega vojaka, ki se je boril v ruskem bataljonu v sklopu 9. korpusa v drugi vojni. Ta grob, postavljen neznano let nazaj, je bil potreben obnove. S finančnimi sredstvi Ruske federacije je Ivan grob obnovil in mu vrnil prvotno podobo. Otvoritve prenovljenega groba se je udeležilo več veteranskih organizacij, zveza borcev in predstavniki rusko-slovenskega prijateljstva.
Kovačija
Kovačija je bila obvezen spremljevalec vojne zaradi transporta, pri katerem so morali popravljati pokvarjene in izrabljene dele vozov, prvih motornih vozil in drugih naprav, katere je rabil ta velik vojaški stroj, zato je samoumevno, da se to vključi v zbirko. Ko ima lastnik Ivan možnost, rad pokaže svoje kovaške s prenosno kovačijo iz leta 1916, katero je sam obnovil in jo usposobil za delo. Te lahko vidite na prireditvah kot je teden vojaške zgodovine in na raznih prikazih vojaškega življenja v prvi svetovni vojni.
Muzej prve svetovne vojne Črni Vrh 